Z naravnimi zdravili nad revmatoidni artritis

Ob jutranji kavi na balkonu prebiram dnevni časopis. V stanovanju zazvoni telefon. Dvignem slušalko stacionarnega telefona, kar je že redkost v današnjem času. Ob držal sem ga zaradi babice, ki se pri svojih devetdesetih letih ne zmore naučiti uporabljati telefon. Na drugi strani žice znani glas babice. Prosi me, če jo lahko odpeljem k zdravniku po napotnico za specialista. Pri prejšnjem pregledu so ji namreč postavili diagnozo za revmatoidni artritis. Se oblečem in sem v avtomobilu. Hvala bogu, da je jutranja gneča mimo. Dokaj hitro pridem do bloka, kjer živi babica. Me že čaka na klopci pri vhodu v blok. Pri specialistu pa kar nekaj ljudi. Dolga bo pomislim. Sedeva v kot čakalnice in čakava. Brskam po internetu, da vidim kaj sploh revmatoidni artritis je. Je revmatična bolezen, ki lahko prizadene vse sklepe in ugotovljeno je, da se pojavlja pri enem procentu prebivalstva, pa še to pri ženskah tri krat pogosteje kot pri moških. Torej mala verjetnost, da me doleti. Med branjem mi zavibrira telefon. Mama sprašuje kako je, če sva že na vrsti, pa zakaj sva sploh tam. Povem, da ima babica verjetno revmatoidni artritis in da sva že skoraj pri koncu. Čez kakšno uro bova že doma.

Ko se odpeljeva me babica še prosi, če se lahko ustaviva še na tržnici. Začudeno jo pogledam ona pa z mirnim glasom razloži, da greva po naravna zdravila za revmatoidni artritis. V življenju nisem jedla tablet in jih tudi zdaj ne bom, še doda. V trgovini stopiva do prodajnega pulta, prijazen možakar posluša mojo babico in si zapisuje. Samo trenutek, reče in odvihra v skladišče. Čez čas se vrne s polno škatlo majhnih stekleničk. Še enkrat na glas preveri, če je vse pravilno prinesel. Dobila sva skoraj vse kar je babica želela. Razen konopljinega olja mu je zmanjkalo. Pri skrbnem zlaganju stekleničk nama še pojasni, da pravega zdravila za revmatoidni artritis še ni, s temi pripomočki si samo lajšamo bolečine. Babica se zahvali in odideva domov.